DECEMBER
delno oblačno
12 stopinj





up. ime: testni račun
geslo: defyinggravity




dobrodošli na forumu defying gravity, ki te bo popeljal v življenje študentov

na izmenjavah po svetu. tokrat smo se podali v glavno mesto italije,
rim.
če se nam želiš pridružiti se registriraj z imenom in priimkom
lika v
majhnih črkah, nato pa izpolni opisni obrazec.




na forumu trenutno poteka

shipwreck





dobrodošli na RPG forumu DEFYING
GRAVITY! forum vas popelje v žurersko
življenje študentov na izmenjavi, ki svoje
šolsko leto preživljajo v čudovitem Rimu.
čez celotno leto vas čakajo številne zabave,
potovanja in presenečenja, zato ne odlašuj
ter se čimprej pridruži ostalim!














sidebar in header so delo Terese, navigacija
in forumske slike pa so delo Elise. slike v
 temah so delo Elene in Patricie.  skin je
priredila Elise po predlogu megalomania
video oglasno sporočilo je naredila Elijah.
vsi opisi in sporočila so avtorsko delo članov
 in jih brez njihovega dovoljenja ni dovoljeno
kopirati na ostale forume!

room no. 7 5 5 4

You are not connected. Please login or register

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down  Sporočilo [Stran 1 od 1]

1 room no. 7 on Pet Feb 17, 2012 3:38 pm

patricia borencio


1st year of psychology
1st year of psychology


_________________
Poglej uporabnikov profil

2 Re: room no. 7 on Sre Feb 22, 2012 9:44 pm

patricia borencio


1st year of psychology
1st year of psychology
    tagged is lovely theo smitten and here is 750 words for you only. here wee goo::3 oh yes, and for inspiration i'm listening to the coldplay.

letenje je sovražila z razlogom, prav tako pa vsa tista obotavljanja z pristankom ter ostalimi rečmi. vračala se je v rodno italijo, po dobrem tednu bivanja na morju. potovanja so ji bila osebno všeč, vendar ko se je znašla na tistem delu, ko je mogla pristati, pograbiti kovčke, se razpakirati, sprejeti novo okolje pa je bil zanjo definitivno obup in najbrž bi še v istem trenutku vzela svoje stvari ter se vrnila nazaj od koder je prišla. tako pa je z kovčkom v vsaki roki se le s težavo prebila skozi vhodna vrata stanovanje in jezno zaklela, ko se je spotaknila ob prtljago ter skoraj izgubila ravnotežje. za njo je bil nadvse obupen dan, kateri je bil njena misel nekaj sekund nazaj. očitno je bilo, da je imela zaradi tega preprosto slabe volje, vsaj zaenkrat. nenazadnje, glede na njeno temperamentnost bi znala biti potem odlične volje. kakorkoli, najprej je čakala na letalo, ki se je prikazalo z več urno zamudo, kar je seveda sovražila. nato se je v neklimatiziranem letalu kopala v lastnem potu in odštevala minute do pristanka ter načrtovala, da prvo kar bo storila bo to, da odide pod tuš. za nameček pa so nesposobneži še izgubili njeno prtljago. dodatno čakanje in podpisovanje obrazcev pa je bil vsekakor vrhunec njenega potovanja. sobo je našla brez večjih komplikacij, sploh, glede na to, da je bila po nekem čudežu sprejeta v bratovščino tu v rimu, za katero se ji še vedno ni sanjalo, zakaj si je prislužila mesto v njej, vendar bilo ji je všeč. v ključavnico je porinila ključ in z nogo odrinila lesena vrata. soba je bila zanjo proti tistimi hotelskimi pravi odihljaj. naveličano je zavzdihnila, ter se zazrla po stanovanju, kateri bo naslednje leto njeno domovanje. bila je solidno opremljen- majhen, a prijeten. napotila se je proti eni izmed spalnic in kovčka odložila v kot. olajšano je zavzdihnila in se s čevlji vred vrgla na posteljo. občutek je imela, da se je ravnokar zbudila iz nočne more. bila je navdušena nad svojim bodočim študentskim življenjem, sploh če bo podoben lanskem in malce razočarana nad dejstvom, da so se končali brezskrbni dnevi počitnic, poležavanja na plaži in praženja na soncu. trenutno ni imela volje do razpakiranja prtljage. želela si je le počitka in relaksacije po ušivih dogodkih, ki s jo doleteli ta dan. ozrla se je proti oknu in opazovala pokrajino. tako, njeni študentski dnevi so se uradno začeli. bila je ponosna, počutila se je kot majhna punčka na prvi dan osnovne šole. v naslednjem trenutku se je obrnila za sto osemdeset stopinj, vzela svežo brisačo ter se odpravila v kopalnico. bedno, da bo mogla imeti s sostanovalcem ali sostanovalko skupno kopalnico, vendar tako ali tako bo preživela. sicer pa tako ali tako ni pričakovala, da se bo ta nekdo prikazal ravno v tem času, ko bo ona pod tušem. preprosto je bila preveč prepričana, da bi bilo vse skupaj bolj kot ne preveliko naključje. hitro se je spravila iz prejšnjih oblačil ter se zavita v brisačo odpravila v kopalnico, kjer je stopila pod tuš ter zadovoljno zaprla oči, ko je po njej tekla mrzla voda, ki je bila prava osvežitev po tem letu. ni vedela koliko časa je minilo, ko se je spravila ven iz tuša, si hitro obrisala lase, da so bili videti še bolj razmršeni kot prej, vendar bolje, kakor polizani od vode. stopila je iz kopalnice zavita le v brisačo, ko se je zavedala, da je v stanovanju v bistvu še nekdo. ni trajalo dolgo, ko je zagledala postavnega temnolasca ter ni potrebovala več kot nekaj sekund, dokler ga ni prepoznala. »theo?« je dejala, ne povsem prepričana, da je osebo prepoznala, vendar v naslednjem trenutku se ji je po obrazu zarisal ogromen nasmešek. »v bistvu si ti,« je dejala ter stopila do njega in ga objela z eno roko, medtem ko je z drugo še vedno držala brisačo. spoznala ga je to poletje ter nizozemec ni bil le fant, katerega bi preprosto označila za prijatelja ali kaj podobnega, pač pa je bil tisti, s katerim je skoraj ob vsakem srečanju pristala med rjuhami, bolj ali manj zaradi lastnega zadovoljstva. imela sta preprosto takšen svoboden odnos, kjer se ni noben ukvarjal z zadevam drugega, le preprosto sta bila tam vedno en za drugega- in ravno to, ji je bilo pri vsem skupaj najbolj všeč. »oh, praviš da bova cimra?« je dejala ter mu ob tem za trenutek namenila vprašljiv pogled, ko je opazila kovčke v sobi, kjer naj bi spal njena cimra- ali očitno cimer.


_________________
Poglej uporabnikov profil

3 Re: room no. 7 on Ned Mar 04, 2012 5:35 pm

théo maarten


4th year of art history
4th year of art history
    [FOR srcek patricia]

    odločen je bil, da bo izmenjavo v italiji vzel kot pravo priložnost za... preprosto nekaj novega. nekaj kar ga ne bo vezalo nazaj na amsterdam in kar bo odprlo nova obzorja, nove poti po katerih po hodil v prihajajočem študijskem letu in morda celo kasneje v življenju. zagotovo pa je moral pretrgati kar nekaj spon, ki so ga vezale na osebo, kakršna je bil včasih. sedaj ni smel več segati previsoko v zvezde, moral se je držati realnih tal in iz dneva v dan je postajal vedno bolj bleda senca samega sebe. svojega prenosnega računalnika se ni dotaknil že več kot tri tedne in zgodba sredi katere je bil, je ostala zakopana nekje med ostalimi dokumenti na pomnilniku. običajno bi ga od pomankanja pisanja v njegovem vsakdnevu že razneslo, a sedaj je nenavadno mirno shajal brez te esence njega samega. morda je verjel, da se bo slej kot prej res spravil za računalnik in na en wordov dokument izlil vse iz sebe - vse dogodke preteklih nekaj mesecev. a dnevi so se prevešali drug v drugega in sčasoma je celo pozabljal na vse kar je bilo. pri tem je bila pomemben faktor tudi neka določena temnolasa italijanka, katero je srečal ob svojem prihodu v italiju in ki mu je sprva služila zgolj kot nadomestek in pomoč pri celjenju starih ran. zdaj pa niti ni več vedel, kaj mu je sploh pomenila. patricia je bila zagotovo greha vedna družba, česar se je zavedel prav vsakič, ko se je nahajala v radiju nekaj metrov. svojo sobo v vili tukajšnje bratovščine je zasedel že mesec dni nazaj, ko je prispel, vendar so kovčki še vedno ležali raztreščeni povsod naokrog. njegovo bivanje bo vedno zaznamovala prekleto razmetana soba, ker nikoli ni imel dovolj energije, da bi se spravil k pospravljanju. postelja ni bila nikoli postlana in povsod naokrog so ležale stare šalice čaja, ki še niso našle svoje poti do pomivalnega korita. bil je vesel vsaj zato, ker mu tokrat ni bilo potrebno bivati v študentskem domu, kjer se je od nekdaj počutil rahlo ujetega, navkljub široki paleti oseb, ki si jih našel tam. mesta v sigmi pi v amsterdamu mu je tako zagotovilo mesto tukaj v tukajšnji vili in zagotovo se ni nameraval pritoževati nad tem luksuzom. ravno mu je uspelo za silo odpreti oči po ponočevanju prejšnjega večera, ko je skozi zaprta vrata zaslišal tok vode iz kopalniške prhe, kar je pomenilo le eno - njegov sostanovalec ali sostanovalka se je morala prikazati v zadnji uri in on je vse skupaj prespal. uspelo mu je sesti na rob postelje in z bližnjega soba potegniti par črnih kapri hlač, ki so ohlapno visele okrog njegovih meč. odprl je vrata svoje spalnice in se najprej odpravil proti drugi, kjer ga je pričakal razgled na nabito polne kovčke - kar je le potrdilo njegovo domnevo, da si bo stanovanje delil z dekletom. potem pa je opazil znan kos oblačil na postelji in ga v rekordno hitrem času povezal s prej omenjeno temnolasko, da se je na njegovem obrazu nemudoma prikazal nasmešek, ko se je odpravil proti kopalnici. vrata slednje so se ravno odpirala in skozna je res stopila patricia zavita le v brisačo, medtem ko so si kapljice vode utirale pot prek olivnate gole kože in se skoraj predrzno lesketale v bledi svetlobi. "v bistvu sem jaz," je s kimljajem potrdil njene besede, ko ji je vrnil objem in nato pogledal navzdol proti brisači, katere se je oklepala. "res si mi pripravila čudovito dobrodošlico. ampak če bolje pomislim, sem te redkokdaj imel priložnost videti tako zelo oblečeno," se je namuznil, ko se je njegov pogled vrnil nazaj navzgor in je stopil korak stran. "kako je bilo na morju? cel teden dni si me pustila samega, umiral sem od dolgčasa," je z narejeno tragičnim glasom zavzdihnil, ko jo je povprašal po dogajanju preteklih nekaj dni, kar je ni videl. ob njenem vprašanju je ležerno prikimal v pritrdilo. "pravim, da se nama obeta precej zanimivo leto. zagotovo morava že na samem začetku urediti nekaj formalnih malenkosti glede najinega skupnega bivanja," se je nasmehnil, ko je pomignil proti vratom njene sobe, češ da se lahko vendarle premaknita s tega malega hodnika, nato pa jo prijel za dlan in jo rahlo potegnil za sabo, ko je stopil skozi podboje odprtih vrat. "se nameravaš vsak dan sprehajati po stanovanju napol gola ali je tole samo muha enodnevnica?" jo je vprašujoče pogledal, ko je z dlanjo zdrsnil prek roba njene brisače, ki je zakrivala njen trup.

Poglej uporabnikov profil

4 Re: room no. 7 on Pet Mar 09, 2012 11:09 pm

patricia borencio


1st year of psychology
1st year of psychology
    nekaj je bilo na njemu, kar jo je spravljalo v dobro voljo ter zaradi česar, se je v bistvu rada družila z njim. njun odnos z njim je bil podoben njenem z colinom- bila sta nekako prijatelja, če se je lahko tako izrazila, ki sta mnogo več časa sicer preživela med rjuhami kot pa izven njih, vendar vse skupaj ji je bilo všeč. bil je takšen ne obremenjujoč, svoboden odnos, v katerem se res ni imela prav za nič razmišljati- njun odnos je preprosto temeljil na zadevah v postelji ter sedaj ko sta bila cimra, očitno tudi na kakšnem kramljanju tu in tam. z ircem je bilo drugače, glede na to, da je nanj poleg tega gledala še kot na brata, kot na najboljšega prijatelja, vendar tudi odnos z nizozemcem je bilo nekaj, kar ni hotela zamenjati- in bilo ji je več kot všeč, da ga bo sedaj imela ves čas ob sebi. ker ji je bil preprosto on sam všeč. »ne moreš si predstavljati kako sem te vesela« je dejala ter za hip ujela njegov obraz med svoje dlani, se zazrla v pač čokoladnih oči, ki so ji dajale takšen nenavaden občutek sreče in zadovoljstva, nato pa je le spustila roke z njega ter se oklenila brisače, za katero je imela občutek, da ji bo zdaj, zdaj zdrsnila iz telesa. hja no, saj ne bi bilo nič novega, če bi jo videl brez oblek ter podobnih zadev, vendar kljub temu si ni hotela ravno privoščiti tega v tem trenutku- kasneje ne bo najbrž imela tako ali tako nič proti. »no, včasih le skok pod tuš prinese lepo dobrodošlico, očitno« je dejala z zadovoljnim nasmehom na obrazu, ob njegovih naslednjih besedah pa mu namenila kljubovalen pogled. »sedaj ko sva cimra me boš večkrat videl oblečeno, dragec«, češ da se bo kljub vsemu moral le potruditi, da bo spravil ostale krpice dol z njenega telesa. čeprav vedela je, da se mu tako ali tako ni bila sposobna dolgo upirati- le en pogled je znal biti dovolj, da se mu je čisto in povsem predala. »v redu, celo nekaj barve sem dobila« je dejala ponosna sama nase ter se zadovoljno nasmehnila. sicer res, da je bilo morje tokrat zgolj razlog, da pozabi na zadeve v rimu, ki so se dogajale v njenem rojstnem kraju, v katerem se je naenkrat znašlo cel kup znanih oseb, vendar kljub temu, bilo je vredno- vsaj za nekaj dni je zbistrila glavo ter se napolnila z novo energijo- katero bo pa v novem šolskem letu tako ali drugače potrebovala, prekleto potrebovala, če bo hotela priti čez vse to. »oh, saj se boš sedaj potolažil. pa še najmanj naslednjega pol leta, bova preživela drug z drugim- v tem času bi se me utegnil že naveličati« je dejala z nasmeškom na obrazu ter mu ob tem pomežiknila. kot se ji je ves čas pletlo po glavi- leto bi znalo biti več kot zanimivo. ob njegovih naslednjih besedah pa mu je sprva namenila vprašljiv pogled, kaj točno naj bi to pomenilo, vendar ni se obotavljala, ko jo je za sabo povlekel v sobo, katera je bila križana za njeno. ko sta pristala oziroma obstala sredi njene sobe, je ob njegovem vprašanju preprosto le skomignila z rameni. »oh, ne skrbi, po navadi se sprehajam po stanovanju kot vsak normalen človek, oblečen v normalna oblačila« ga je na hitro opozorila, da je nastala situacija bila zgolj in samo slučajna, vendar ko je zdrsnil z roko preko njene brisače, je njegovi roki za hip sledila, nato pa dvignila pogled proti njemu. »vendar imam nekakšen skrivni občutek, da te ne bi še kakšno takšno presenečenje motilo v bistvu?« je dejala ter v znak vprašanja privzdignila obrvi, nato se pa zadovoljno nasmehnila. »in mimogrede, najbrž ne boš imel nič proti, če nase spravim nekaj krpic? nenazadnje, občutek imam da te brisača pošteno moti« je dejala ter mu ob tem pomežiknila ter stopila korak nazaj od njega ter počepnila ob kovčku, iz katerega je izvlekla čipkasto rdeče perilo. spodnjice je uspešno navlekla nase v zakritju brisače, medtem ko ji je pri zgornjem delu spodnjega perila spodletelo- kakor da bi bilo prvič, če bi jo videl v takšni opravi. nedrček ji je nase le uspelo spraviti, vendar ko je prišlo vprašanje, kako ga zapeti, je nastal rahel problem. »saj mi boš pomagal, kajne?« je dejala ter se z hrbtom obrnila proti theu, ko se je na njenem obrazu zarisal nasmeh, ker ji je bil odgovor preprosto že v naprej znan. edino kar je še storila, je bilo to, da si je še vlažne lase spravila čez levo ramo, nato pa počakala na reakcijo temnolasca.


_________________
Poglej uporabnikov profil

5 Re: room no. 7 on Sob Mar 24, 2012 9:02 am

théo maarten


4th year of art history
4th year of art history
    [FOR srcek patricia]

    za začetek je bilo že povsem dovolj, da se na njenem obrazu igral odraz resničnega presenečenja nad spoznanjem, da si bosta v prihodnjem letu delila sobo. nasmehnil se ji je v odgovor: ''bi rekel ja. očitno bo tole leto še hudo zanimivo. poleg tega pa sva oba v nekem smislu bruca – ti si prvi letnik, jaz prvič tukaj.'' če ne drugega pa mu vsaj ne bo potrebno prenašati prisotnosti kakšnega do skrajnosti nadležnega osebka, ki bi imel cel kup morbidnih navad in bi se sredi noči plazil po stanovanju ali ob dvanajstih opoldne odpiral vsa okna ter vsa vrata in zraven oponašal kakšno žival. da, tudi takšnega je že doživel v času svojega prvega letnika na amsterdamski univerzi. kasneje je ugotovil, da je bilo v ozadju le prekomerno zvijanje jointov in skajanje le teh. ''skok pod tuš prinese popolno dobrodošlico. vi italijani, ste res nadvse gostoljubna bitja,'' se je namuznil in pomignil na njeno pomankljivo opravo, nad katero pa se nikakor in za nič na svetu ni mogel pritoževati. četudi je držalo, da jo je videl že z veliko manj oblačili. veliko veliko manj. ''očitno bom moral večkrat hoditi naokrog po sobah, če te tam pričakajo tebi podobne italijanke zavite v brsačo, hm,'' se je pretvarjal, da že načrtuje nek mega podvig, ko se bo za vsakimi odprtimi vrati pred njem razkril pravi mali italijanski kabaret. italijanke so bile zagotovo nadvse mikavna bitja, kar je imel priložnost spoznati in podoživeti v zadnjem mesecu in pol že najmanj ducatkrat. temnolaska pred njim pa je sodila v prav posebno bažo domačink. ne le, da sta se znala neverjetno dobro ujeti prav brez oblačil in med rjuhami, obenem sta ohranjala povsem prijateljski odnos, in četudi sta kdaj v preteklih tednih odšla ven skupaj, sta na koncu kar nekajkrat pristala na povsem drugih koncih kluba, s povsem drugimi ljudmi. vse je bilo preprosto, nezapleteno in pokazala mu je rim, kakršnega še nikdar ni videl. ''večkrat videl oblečeno? patricia borencio, mar je bila to grožnja?'' je zaigral zaskrbljenost nad njenimi besedami, hkrati pa se je preprosto moral vprašati, koliko časa se bosta še igrala na ta način. tole bi zlahka poimenovali skrajno nedolžna igra z ognjenimi plameni. ''verjetno bom res moral potrpeti. sploh ne dvomim, da boš uživala, ko me boš mučila s prekomernimi oblačili,'' je naposled le prikimal. moral ji je dati prav – stvar ne bi bila niti slučajno zanimiva, če bi se slekla na licu mesta in bi lahko nemudoma posul njeno mehko gladko kožo s poljubi. ''samo v redu? italijanska obala je vendar toliko več – življenje, sonce, morje, koktejli, sem omenil življenje?'' je odvrnil, ko je tako na kratko opisala pretekli teden dni počitnic. ta čas je sam hodil naokrog in se družil še z ostalimi, vsekakor pa sta mu na nek način primanjkovala prav ona in njen smeh. ''da bi se naveličal... tega?'' je zgovorno s hrbtiščem dlani zdrsnil prek njene brade navzgor čez lice, nato pa navzdol prek vidnim in popolnim lokom razgaljene ključnice, kjer je bila koža posuta s kapljicami vode: ''...ali tega?'' odmaknil je dlan in preprosto odkimal: ''resnično dvomim, da je kaj takšnega mogoče.'' nekaj je bilo na njej, kar je človeka stalno vleklo nazaj v njeno bližino in če se je ni naveličal v vsem preteklem času, ki sta ga preživela skupaj, potem tudi zdaj ta nevarnost ni obstajala. ''resnično upam, da to ni bilo vprašanje. zakaj za vraga bi me takšno presenečenje motilo? malce po nelagodno, ko se bodo najini zmenki prejšnjih noči srečevali v veži, tisto bodo bolj neprijetne zadevice. tole zdaj pa je... naravnost popolno,'' se je nasmehnil, ko sta se odpravila iz temnega hodnika v njeno svetlo sobo, katero je na hitro zaobjel s pogledom. bila je takšna kot njegova, le da je sam že kar nekaj časa nazaj razpakiral in jo preuredil po svojem okusu umtniškega nereda. ''tvoj občutek je pravi. brisača je res neverjetno nepotrebna...'' je prikimal in z dlanjo nakazal na tisto mehko krpo, ki je ovijala njeno telo. ''resno? oblekla se boš? vidim te po tednu dni in ti že vlečeš oblačila nase v trenutku, ko me vidiš. razočaranje pa tako,'' se je nato skorajda zasmejal, ko je temnolaska začela odpirati omaro in v naslednjem hipu že vlekla nase sveže spodnje perilo, ki je bilo tako kot brisača povsem odveč. ''ne vidim nobene potrebe v zapenjanju nedrčka, če bo čez dvajset minut letel na tla, ampak naj ti bo,'' je zavzdihnil, ko je stopil za njen hrbet ob mali prošnji ter s pogledom zdrsel prek razgaljenih ramen in vratu, navzdol do točke, ker je sponkici potisnil skupaj. naloga je bila opravljena, težka naloga. njegove dlani so kaj hitro zapustile njen hrbet in se ovile prek njenega pasu medtem, ko je pritisnil bežen poljub na njeno golo ramo. ''torej, trix, zdaj ko sva te bolj ali manj uspešno zakrila s tole peklensko rdečo čipko, kako nameravava preživeti naslednje pol ure, preden moram jaz odhiteti na kavo s prijateljico?'' je zamrmral ob njenem ušesu in iz njenih rok od zadaj vzel brisačo ter jo vrgel na tla. konec koncev je bila res nepotrebna.

Poglej uporabnikov profil

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh  Sporočilo [Stran 1 od 1]

Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu